O oddaljenem laboratoriju

Oddaljeni laboratorij temelji na lastni strojni opremi (DSP-2 kartici) in dveh komercialno dobavljivih programskih paketih t.j. MATLAB/Simulink-u produktu podjetja Mathworks in programu LabVIEW proizvajalca National Instruments (slika 1). MATLAB/Simulink/RTW se uporablja za načrtovanje algoritmov vodenja, simulacijo in generiranje izvršne kode za DSP-2 sistem. Medtem, ko se izvršna koda izvaja na vgrajenem ciljnem sistemu (DSP-2 kartici) in preko analogno/digitalnih linij "komunicira" z realnim sistemom, se LabVIEW virtualni instrument (izvaja se na PC-ju) uporablja kot uporabniški vmesnik. Virtualni instrument omogoča sprotno spreminjanje parametrov in vizualizacijo spremenljivk vgrajenega sistema, ob uporabi Remote Panels tehnologije pa tudi oddaljeno vodenje.

Slika 1: DSP-2 RCP sistem

Slika 2: Blokovna shema delovanja oddaljenega laboratorija

Za vizualizacijo oddaljenih eksperimentov so z grafičnim programskim orodjem LabVIEW izdelani virtualni instrumenti, ki bazirajo na arhitekturi odjemalec-strežnik. Strežniški program pošilja stisnjene slike po JPEG (Joint Photographic Experts Group) standardu odjemalnemu programu, ki jih razteza in prikazuje uporabniku oddaljenega eksperimenta. Virtualni instrumenti so izvedeni kot ločeni LabVIEW programi, ki zahtevajo na odjemalnem računalniku nameščeno brezplačno izvajalno knjižnico imenovano LabVIEW Run-time engine. Strežniški program (slika 3) pošlje odjemalnemu programu poleg stisnjenih slik tudi tabelo aktivnih kamer s pripadajočimi naslovi URL (Uniform Resource Locator) in imeni eksperimentov tako, da lahko študent izbere kamero preprosto na osnovi imena eksperimenta. Tabela aktivnih kamer in stisnjene slike se pošiljajo preko spleta z uporabo skupnih spremenljivk (LabVIEW shared variable).

Slika 3: Čelna plošča strežniškega programa za vizualizacijo oddaljenih eksperimentov